Zakaj je nadaljnji razvoj plinsko-naftnega polja Petišovci pomemben?
  • Predstavlja konkurenčno prednost za zagon lokalnega gospodarstva,
  • obeta povečanja davčnih prihodkov na lokalni in državni ravni,
  • nova delovna mesta,
  • nove priložnosti za razvoj lokalnega podjetništva in gospodarstva,
  • prenos znanj,
  • dober zgled za nove potencialne investitorje,
  • zagotavljanje večje energetske neodvisnosti Slovenije.
Projektni partnerji
  • (“Geoenergo”) je mešana družba v 50 % lasti Petrola d.d., Ljubljana (“Petrol”) in v 50 % lasti Nafte Lendava d.o.o. (“Nafta”). Petrol, d. d., je največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, največje slovensko podjetje po prihodkih, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb. Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom, električno energijo in energetske in okoljske rešitve. Nafta Lendava, d.o.o. je podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo petrokemičnih izdelkov, čiščenjem odpadnih voda, požarno varnostjo in skladiščenje naftnih proizvodov. Nafta Lendava bo pri razvoju projekta v Petišovcih, predvsem glede čiščenja odpadnih voda, požarne varnosti in do neke mere storitve projektiranja, zagotovila določeno pomoč. Koncesijska pogodba daje Geoenergu izključno pravico za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na pridobivalnem prostoru Murske depresije, kamor spadajo tudi Petišovci. Geoenergo proizvaja tako nafto kot zemeljski plin, vendar plin lahko dobavlja zgolj lokalnim podjetjem, saj trenutno ni vzpostavljene ustrezne povezave do državnega distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Družba Geoenergo je sklenila sporazum o skupnih aktivnostih z družbo Ascent Slovenia Limited, ki je hčerinska družba Ascent Resources Plc preko katere Ascent upravlja skupne aktivnosti na naftno-plinskem polju Petišovci. Geoenergo verjame, da vlaganje v razvoj domačega zanesljivega vira energije predstavlja izjemno priložnost za razvoj konkurenčnega gospodarskega okolja – ne le Prekmurja, temveč celotne Slovenije. Ena glavnih prednosti tega projekta bo tudi odprtje novih delovnih mest.
  • je družba s sedežem v Londonu, katere dejavnost je raziskovanje in pridobivanje nafte ter zemeljskega plina. Družba kotira na Londonski borzi AIM (LSE:AST). Od ustanovitve dalje so večji del Ascentovega portfelja predstavljali evropski kopenski projekti. Danes glavnino premoženja družbe predstavlja obetaven projekt v Petišovcih. Ascent upravlja skupne operacije projekta v Petišovcih preko svojih hčerinskih podjetij, Ascent Slovenia Limited in Ascent Resources d.o.o., ki sta v njegovi popolni lasti. Ascent Slovenia Limited je partner v skupnem vlaganju s podjetjem Geoenergo d.o.o. (imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru iz koncesijske pogodbe v Murski depresiji). Vse operativne aktivnosti, predhodno odobrene s strani Geoenerga d.o.o., pa izvaja Ascent Resources d.o.o. Da bi zagotovili najvišje standarde pri delovanju, se Ascentov izkušen vodstveni tim po potrebi dopolnjuje z lokalnim tehničnim in operativnim kadrom. Aktivnosti so izvedene z uporabo najsodobnejših tehnik in napredne tehnologije. Ascent in njegovi partnerji so zavezani k najvišjim tehničnim standardom, družbeni odgovornosti, varstvu pri delu in varovanju okolja ter zdravja.
  • (‘Geoterm’) je lastnik dela infrastrukture in je po pooblastilu JV partnerjev Upravljalec infrastructure. Geoterm je družba v popolni lasti Petrol d.d.,Ljubljana, se ukvarja s pridobivanjem in transportom zemeljskega plina kot tudi z upravljanjem in razvojem geotermalnih ogrevalnih sistemov. V vlogi Upravljalca bo Geoterm za JV v skladu z Zakonom o rudarstvu opravljal naslednje naloge: upravljanje z infrastrukturo, projektiranje vrtin, vrtanje, dobava materialov in opreme ter pridobivanje potrebnih dovoljenj. V skladu z razpoložljivimi viri je družba Geoterm vključena tudi v pripravo geoloških študij, modeliranje ležišč, ekonomiko proizvodnje ogljikovodikov, nadzor tlaka v vrtinah, geoznanost in razvoj ter načrtovanje proizvodnje. Geoterm je, kot del skupine Petrol, zavezan k družbeno in okoljsko odgovornemu delovanju.

Aktualno

Najpogosteje zastavljena vprašanja
  • Od kdaj se na območju Murske depresije pridobiva zemeljski plin?

    Proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprestano poteka že vse od leta 1943. Do danes je bilo proizvedenih že 590 milijonov Sm3 plina. V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija pa je bila opravljena že leta 1956. Od takrat je bila izvedena v približno 50 vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje.

  • Ali pridobivate plin na enak način kot v ZDA in kot to lahko vidimo v medijih?

    V ZDA se izvaja hidravlična obdelava/lomljenje/frakturiranje skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«), na Petišovskem polju pa se izvaja hidravlična obdelava/lomljenje/frakturiranje slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«) v vertikalnih vrtinah, kjer je uporabljeno od 100 do 500m3 vode na stimulacijo. Postopka hidravlične stimulacije peščenjakov, ki se ga za pridobivanje ogljikovodikov uporablja v Murski depresiji, in hidravličnega frakturiranja skrilavcev velikega obsega pa se ne razlikujeta le po vrsti kamnine in po količini uporabljene vode. Med obema obstajajo tudi številne pomembne razlike, kot npr. globina nahajališč plina, geološka sestava rezervoarjev (plasti neprepustnih peščenjakov) in število frakturiranj na vrtino. Več informacij in primerjalno tabelo najdete tukaj. Oglejte si tudi zavihek Pridobivanje zemeljskega plina.

  • Katera je ključna okoljska zakonodaja, ki jo morate pri izvajanju del upoštevati?

    Vse aktivnosti morajo biti skladne s slovensko zakonodajo in regulativo s področja varstva in zdravja pri delu ter drugimi okoljevarstvenimi zahtevami kot npr. varstvo voda, okolja, itn.. Najpomembnejši zakonodajni akti, ki urejajo to področje so: Zakon o rudarstvu, Zakon o vodah, Zakon o varstvu okolja in Zakon o naravi ter vsem zakonom pripadajoči podzakonski akti. Julija 2014 je Slovenija sprejela novo Uredbo o posegih v okolje, ki je znatno zaostrila pogoje na področju izvajanja presoje vplivov na okolje. Z novo uredbo je Slovenija postavila tudi merila za izvajanje hidravličnega lomljenja, ki so še strožja od priporočil Evropske komisije. Vse naše aktivnosti so pod stalnim nadzorom inšpekcijskih organov, ki nadzirajo skladnost le-teh z zakonodajo in regulativo. Več informacij najdete pod zavihkom Zakonodaja. Pri izvajanju del vedno zagotovljamo najvišje standarde za varovanje okolja in zdravje ljudi.

  • Ali lahko hidravlična stimulacija povzroči potres?

    Urad za seizmologijo in geologijo, ki deluje v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na Petišovskem polju ni zabeležil nobenega seizmičnega incidenta. Sodeč po 70 letnih izkušnjah je verjetnost povečane seizmične aktivnosti, ki bi bila posledica operacij, ki jih izvajamo na področju SV Slovenije, zelo nizka ter zanemarljive jakosti in trajanja, v okvirih stalnih naravnih mikroseizmičnih pojavov, katerih na površju ni moč občutiti.

  • Koliko vode se porabi pri hidravlični stimulaciji?

    Pri eni hidravlični stimulaciji peščenjakov se porabi med 100 in 500 m3 vode. To je okvirno 20-krat manj kot pri hidravličnem frakturiranju skrilavcev. Poraba vode pri hidravličnem frakturiranju skrilavcev namreč znaša 10.000 m3 ali več. Evropske smernice kot lomljenje velikega obsega navajajo porabo vode v obsegu 1.000 m3 ali več na eno stimulacijo ali 10.000 m3 ali več na celoten postopek stimuliranja posamične vrtine. Na vrtinah Pg-10 in Pg-11A sta bili izvedeni dve oz. tri stimulacije, povprečna poraba vode na eno stimulacijo pa je znašala 265 m3. Celotna poraba vode na posamezno vrtino je znašala 655 m3 oz. 674 m3, kar je primerljivo z letno porabo vode treh slovenskih gospodinjstev. To so obdelave slojev vrtine majhnega obsega. Več informacij in primerjalno tabelo najdete tukaj.

  • Kaj vsebuje tekočina, ki se je uporabila za hidravlično stimulacijo novih dveh vrtin?

    Pri vseh petih postopkih stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A smo uporabili tekočino v sestavi: 93,8% vode, 5,9% KCl (sol za stabilizacijo nabreklih glin) in 0,3% kemičnih dodatkov, ki dajejo tekočini ustrezne lastnosti. Uporabili smo vodo iz vodovodnega omrežja, vsi kemični pa so bili dobavljeni s pripadajočimi varnostnimi listi. Kemičnih dodatkov, oziroma pripravkov (po terminologiji REACH uredbe zmesi), ki so po kemijski zakonodaji razvrščeni kot strupeni (oznaka T) ali zelo strupeni (oznaka T+), ne uporabljamo. Natančna sestava tekočine je na razpolago okoljski in rudarski inšpekciji. Več informacij glede tekočine uporabljene pri hidravlični stimulaciji najdete tukaj.

  • Kako ravnate s tekočino, ki se uporablja pri hidravlični stimulaciji?

    Tlak, ki nastane kot posledica hidravlične stimulacije, potisne tekočino prek proizvodne cevi v vrtini nazaj na površje (povratni tok), kjer jo zberemo v posebnih zbiralnikih in nato predamo v ustrezno obdelavo pooblaščenim podjetjem za ravnanje z odpadki.

  • Kakšna je možnost onesnaženja pitne vode?

    Murska depresija ima nahajališča plina v peščenjakih, nad peščenjaki pa se nahaja več obsežnih neprepustnih slojev glinavca, ki bi v slučaju pojava nenadzorovane razpoke odigrali vlogo naravne zapore in preprečili širjenje razpoke navzgor. Zaradi ustreznega načrtovanja in izgradnje vrtine ter geoloških karakteristik območja, je pitna voda izredno dobro zaščitena in možnosti za onesnaženje praktično ni. V več desetletni zgodovini pa vse do danes zaradi izvajanja hidravlične stimulacije peščenjakov majhnega obsega na območju Murske depresije ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov na okolje ali onesnaženja vodonosnikov pitne vode z metanom ali kemičnimi dodatki. Več informacij najdete tukaj.

  • Ali bo v času proizvodnje povečan tovorni promet?

    Ker se bo zemeljski plin transportiral preko plinovoda, do povečanja tovornega prometa iz tega naslova ne bo prišlo. Na tovorni promet bo vplivala le proizvodnja t.i. stranskih produktov, utekočinjenega naftnega plina, kondenzata in surove nafte. Slednje že danes odvažamo v bližnjo rafinerijo na Madžarskem. Tovorni promet iz tega naslova je trenutno omejen na približno eno tovorno vozilo na teden, po postavitvi novega obrata za čiščenje zemeljskega plina pa bodo dnevno iz lokacije odpeljala 2-3 tovorna vozila. V času morebitne izgradnje nove vrtine je za dovoz ustrezne opreme na delovišče potrebnih približno 15 tovornjakov. Slednji po tem, ko dostavijo opremo, lokacijo zapustijo. Po zaključku vseh del se ti tovornjaki vrnejo na lokacijo, naložijo vso opremo in jo odpeljejo. Za redno oskrbo delovišča se uporablja 1 tovornjak.

  • Ali bo nadaljnja proizvodnja plina povzročala spremembe v okolju?

    Geološki zavod Slovenije je izdelal Poročilo o vplivih na okolje pri pridobivanju ogljikovodikov z uporabo hidravličnega lomljenja (frakturiranja) globokih plinonosnih kamnin na Petišovskem polju. Zaključek študije je, da dosedanje pridobivanje zemeljskega plina v vrtinah Pg-10 in Pg-11-A s postopkom hidravličnega lomljenja ni vplivalo, ne vpliva in ne bo vplivalo na okolje na kateri koli značilni ravni - seveda je pri izvajanju vsake od šestih faz vrtanja in pridobivanja plina nujna uporaba najboljših praks. Opis postopka vrtanja in pridobivanja zemeljskega plina v šestih fazah si lahko ogledate tukaj. Proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprestano poteka že vse od leta 1943. V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin. Nadaljnja proizvodnja plina bo zato predstavljala zgolj kanček pretekle proizvodnje. Vsi postopki, ki se izvajajo v zadnjem času in se bodo še izvajali, so v okviru postopkov, ki se tukaj izvajajo že 70 let. V tem času ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov na okolje. Vsa naša rudarska dela potekajo v skladu z obstoječimi rudarskimi in okoljskimi predpisi in so hkrati podvržena strogim nadzorom rudarske kot tudi okoljske inšpekcije.

  • Kakšne učinke in posledice bo imel projekt na lokalno in kakšne na nacionalno gospodarstvo?

    Povečana proizvodnja zemeljskega plina v SV Sloveniji bi lahko pripomogla ne le k razvoju lokalnega gospodarstva, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije. S povečano proizvodnjo plina bi pomurska energetska industrija dobila priložnost za ponoven zagon, kar bi pozitivno vplivalo na mnogo gospodarskih subjektov v celotni regiji. Ocenjuje se, da naj bi začetna proizvodnja plina iz vrtin Pg-10 in Pg-11A znašala med 50 in 80 milijoni m3 letno, s čimer bi lahko pokrili okrog 10 odstotkov potreb države po plinu. To bi pripomoglo k zmanjšanju odvisnosti slovenskih gospodinjstev in gospodarstva od uvoza. Močno bi se znižala tudi izpostavljenost Slovenije zunanjim vplivom, kar bi imelo pozitivne posledice za gospodarsko rast in energetsko neodvisnost države.

  • Kakšna je življenjska doba vrtin? Kako pogosto je potrebno vrtati nove vrtine na novih lokacijah in kje bi te lokacije bile?

    Povprečna življenjska doba vrtin na Petišovskem polju znaša 20-50 let in je odvisna predvsem od ležišča in proizvodnega režima. Kot primer lahko navedemo vrtino Pg-1 (prva globoka plinska vrtina), ki je bila zgrajena v letu 1960 in še danes nemoteno proizvaja. Za povečanje proizvodnje ni nujno potrebno izvrtati nove vrtine, ampak se, kadar je to mogoče, poglobi obstoječo in tako doseže druge plinonosne sloje. Nove vrtine je možno izvrtati na koncesijskem območju za izkoriščanje mineralnih surovin (ogljikovodikov) ter v okvirih okoljske zakonodaje. Ko proizvodnja iz vrtine ni več ekonomsko upravičena, vrtino zapremo in jo ustrezno saniramo ob upoštevanju vseh zahtev iz Zakona v rudarstvu in v skladu z ustaljenimi postopki v industriji. S tem zagotavljamo ohranitev okolja, še posebej pa okoliških vodnih virov. Za več informacij si preberite točko št. 6 poglavja Pridobivanje zemeljskega plina.

Informacijska pisarna

Odprta vsako sredo od 15:00 do 17:00 v poslovnih prostorih družbe Petrol Geoterm d.o.o.

Odprti telefon: 02 5772 240