Geološki zavod Slovenije je izdelal “Poročilo o vplivih na okolje pri pridobivanju ogljikovodikov z uporabo hidravličnega lomljenja (frakturiranja) globokih plinonosnih kamnin na Petišovsko-Dolinskem polju”. Zaključki poročila o vplivih na okolje so sledeči:
Dosedanje pridobivanje zemeljskega plina v vrtinah Pg-10 in Pg-11A s postopkom hidravličnega lomljenja ni vplivalo, ne vpliva in ne bo vplivalo na okolje na kateri koli značilni ravni - seveda je pri izvajanju vsake od šestih faz vrtanja in pridobivanja plina nujna uporaba najboljših praks. Opis postopka vrtanja in pridobivanja zemeljskega plina v šestih fazah si lahko ogledate tukaj.
Proces izkoriščanja zemeljskega plina iz dveh vrtin, ki se načrtuje v prihodnosti (manj kot 500.000 m3/dan), ali delovanje centralne plinske postaje ne bo bistveno vplivalo na trenutno stanje okolja in ga tudi ne bo bistveno spremenilo.
Zaradi zelo debelega zaporedja sedimentov (približno 2.000 m peščenjakov in neprepustnih skrilavcev) med nekonvencionalnimi plinonosnimi plastmi ter gospodarsko pomembnimi vodonosniki geotermalne in pitne vode, ni pričakovati vpliva nekonvencionalnega plina na tovrstne vodonosnike.
Obremenjevanje okolja z emisijo odpadnega plina iz baklje centralne plinske postaje ni vprašljivo. Brez poškodb in okvar na plinovodih, glavah vrtin ali na centralni plinski postaji ter pri njihovem pravilnem delovanju ni možno pričakovati negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi.
Zaključek poročila o vplivih na okolje je sledeč: Nekonvencionalno izkoriščanje zemeljskega plina z uporabo hidravličnega lomljenja na vrtinah Pg-10 in Pg-11A (z »vsemi šestimi stopnjami«), izgradnjo objektov in obdelavo surovega plina v centralni plinski postaji so v naši študiji ocenjeni kot sprejemljivi, ob doslednem upoštevanju vseh predvidenih in predlaganih ukrepov preprečevanja vplivov na okolje ter v skladu z veljavnimi slovenskimi zakonskimi predpisi.
Nespornost izvedenih del in postopkov je ugotovilo oz. potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v dopisu poslancem, z dne 17.10.2012. Ministrstvo, ki se v dopisu sklicuje tudi na poročilo Evropske komisije, potrjuje razliko med pridobivanjem ogljikovodikov iz skrilavcev in peščenjakov. Skladno s tem ugotavlja, da so okoljski problemi, ki so se v zadnjih letih identificirali v povezavi s postopkom mehanske obdelave slojev, vezani predvsem na obsežno pridobivanje ogljikovodikov iz skrilavcev v ZDA in ne peščenjakov, iz katerih se ogljikovodiki pridobivajo v Murski depresiji. Negativna propaganda hidravličnega lomljenja se nanaša predvsem na obsežne operacije v plasteh skrilavcev in ne peščenjakov.
O varnosti postopka je tekla poglobljena diskusija tudi znotraj Evropskega parlamenta, ki je novembra 2012 glasoval proti prepovedi izvajanja hidravličnega lomljenja oz. proti prepovedi mehanske obdelave slojev v Evropski uniji.
